Facebook vtičnika ni mogoče prikazati zaradi pravil o piškotkih.
Happy Halloween - Noč čarovnic
Kat. številka: 045
Opis:
Iz balonov pa smo izdelovali tudi balonske dekoracije v obliki čarovniških simbolov, katere lahko tudi naročite v našem spletnem katalogu. Prihaja čas ko se režejo buče, ko lahko praznujete ta simpatični praznik, najbolj strašljivo noč v letu, noč, ko se čarovnice, duhovi in ostala strašljiva bitja podajo na sprehod po Zemlji. Buuuuu! Skrajni čas je že za priprave, saj vas pred temi strašljivimi podobami reši le ena stvar – velika nasmejana buča, lahko tudi balon
Kelti, ki so živeli na tleh sedanje severne Francije in Velike Britanije, so novo leto praznovali 1. novembra. Dan poprej pa so praznovali Samhain, prehod obdobja svetlobe ali našega poletja v obdobje teme, tako da so svečeniki (druidi) darovali pridelek in kurili ognje. Plesali so okoli ognja in tako se je začelo obdobje mraza in teme. Verjeli so, da se duhovi umrlih, ta čas vrnejo na Zemljo, da bi poiskali še živeča telesa in se jih polastili za naslednje leto. Veljalo je namreč prepričanje, da je to edino upanje v posmrtno življenje. Seveda nad tem niso bili prav nič navdušeni še živeči, zato so se 31. oktobra oblačili v grozljive kostume ter bili zelo glasni – vse za to, da bi pregnali duhove, ki bi se lahko polastili njihovih teles.
Ko so na Otok vdrli Rimljani, so s seboj prinesli tudi svoja praznika: dan boginje Pomone, ko so se oblekli v kostume, sešite iz živalskih kož, in priredili parado ter praznik Feralia konec oktobra, ko so se spomnili svojih umrlih.
Dan, posvečen dušam umrlih
Šele krščanska cerkev je 1. november spremenila v dan, posvečen dušam umrlih. Na začetku so kristjani ta praznik praznovali z ognjem in paradami, oblečeni v angele, svetnike in hudiče. Tudi samo ime Halloween pravzaprav pomeni predvečer praznika vseh svetih (All Hallow Even ali na kratko Hallow E’en).
Samo ena stvar vas lahko reši v noči čarovnic, to je velika nasmejana buča, ki pa jo morate sami izrezljati. Zato, ko pade mak, prižgite svečke v bučah, oblecite maske duhov in strašnih vampirjev ter pripravite odštekano praznovanje.
Florentina, dežela balonov, je bila to soboto v Cityparku v znamenju noči čarovnic - Happy Halloween. V bogati, široki in pestri ponudbi ste si lahko ogledali in še vedno lahko izbirate in naročate balone, črne in oranže, prazne, na zrak ali helij, v vseh velikostih, potiskane z motivi strašljivih simbolov pajkov, buč, netopirjev, okostnjakov ter folija baloni vseh vrst in oblik.
Iz balonov pa smo izdelovali tudi balonske dekoracije v obliki čarovniških simbolov, katere lahko tudi naročite v našem spletnem katalogu. Prihaja čas ko se režejo buče, ko lahko praznujete ta simpatični praznik, najbolj strašljivo noč v letu, noč, ko se čarovnice, duhovi in ostala strašljiva bitja podajo na sprehod po Zemlji. Buuuuu! Skrajni čas je že za priprave, saj vas pred temi strašljivimi podobami reši le ena stvar – velika nasmejana buča, lahko tudi balon
Datum, ki si ga morate zapomniti je 31. oktober. Na ta dan se obvezno pazite črnih mačk, čarovnic, duhov in netopirjev, ki se bodo vsi zbrali, da praznujejo noč čarovnic ali "halloween".
Ko pade mrak vsi strašljivci tesno zaprite okna, preverite ali so vhodna vrata zaklenjena, se skrijte pod svojo odejo in psssst … Malo bolj pogumni pa lahko pripravite noro zabavo, kamor boste povabili vse strašljive obiskovalce. V tem primeru pustite vrata široko odprta, na vhod pa postavite nasmejano bučo.
Halloween – mešanica kultur in stoletij
Pri nas noč čarovnic poznamo kot eno izmed kapric, uvoženih iz Amerike, ko se otroci našemijo, poslušajo grozljive zgodbice in po hišah prosijo za sladkarije.
Vendar je noč čarovnic ali halloween veliko več kot to. Je očarljiva mešanica kultur in stoletij: mešanica keltskega novega leta, romanskega praznika boginje sadnega drevja in sadja – Pomone in krščanskega praznika vseh svetih.
Konec poletja, začetek teme in mraza
Kelti, ki so živeli na tleh sedanje severne Francije in Velike Britanije, so novo leto praznovali 1. novembra. Dan poprej pa so praznovali Samhain, prehod obdobja svetlobe ali našega poletja v obdobje teme, tako da so svečeniki (druidi) darovali pridelek in kurili ognje. Plesali so okoli ognja in tako se je začelo obdobje mraza in teme. Verjeli so, da se duhovi umrlih, ta čas vrnejo na Zemljo, da bi poiskali še živeča telesa in se jih polastili za naslednje leto. Veljalo je namreč prepričanje, da je to edino upanje v posmrtno življenje. Seveda nad tem niso bili prav nič navdušeni še živeči, zato so se 31. oktobra oblačili v grozljive kostume ter bili zelo glasni – vse za to, da bi pregnali duhove, ki bi se lahko polastili njihovih teles.
Ko so na Otok vdrli Rimljani, so s seboj prinesli tudi svoja praznika: dan boginje Pomone, ko so se oblekli v kostume, sešite iz živalskih kož, in priredili parado ter praznik Feralia konec oktobra, ko so se spomnili svojih umrlih.
Dan, posvečen dušam umrlih
Šele krščanska cerkev je 1. november spremenila v dan, posvečen dušam umrlih. Na začetku so kristjani ta praznik praznovali z ognjem in paradami, oblečeni v angele, svetnike in hudiče. Tudi samo ime Halloween pravzaprav pomeni predvečer praznika vseh svetih (All Hallow Even ali na kratko Hallow E’en).
Samo ena stvar vas lahko reši v noči čarovnic, to je velika nasmejana buča, ki pa jo morate sami izrezljati. Zato, ko pade mak, prižgite svečke v bučah, oblecite maske duhov in strašnih vampirjev ter pripravite odštekano praznovanje.
Na balkone in pred vhodna vrata obesite strašljive balone, nad vrata obesite pajkovo mrežo, sladkarije, ki ste jih pripravili za goste, duhove in čarovnice pa skrijte v strašššššššno posodo. Pa poglejmo, kdo si bo upal vzeti največ! In ne pozabite, najpomembnejša je nasmejana buča!